Škarpa in oporni zid v posameznih gradbenih fazah

Škarpa in oporni zid

Škarpa in oporni zid sta lahko narejena iz betona ali pa je njuna sestava kombinirana z materiali in izdelki, kot je kamen in različne oblike škarpnikov. Gradnja opornih zidov zajema dve različni izvedbi, ki se razlikujeta v sami strukturi. Oporni zid je tako lahko zgrajen s stebri ali pa v armirni integralni izvedbi, kjer uporabimo armirno betonsko mrežo oziroma železno armaturo, postopek opaževanja ter fazo vgrajevanja betonske mešanice. Gradnja opornih zidov zahteva upoštevanje določenih zakonitosti, kot je ustrezno povezovanje armature temeljev in zidu, pravilne meritve dimenzij temelja, polaganje ustreznih armaturnih palic in vgrajevanje kakovostne betonske mešanice. V procesu izvedbe upoštevamo tudi pritisk zemljine na škarpo in zagotavljamo ustrezno drenažo, zato da ne bi prihajalo do zastajanja vode med škarpo in zemljo.

Faza izvedbe temelja

Pred pričetkom gradnje opornih zidov naredimo natančno oceno terena, kjer določimo izmere škarpe in njenega temelja. V primeru, da bo predvidena škarpa višja od 1,5 metra, tedaj opravimo tudi statistične izračune. To je še posebej pomembno pri pripravi dimenzij temelja za nadaljnjo gradnjo betonske podlage. Pri tem velja, da ima nekoliko višja škarpa minimalno širino podlage, ki meri 50 centimetrov. Faza priprave podlage za oporni zid se prične z izkopom gradbene jame, kjer nato postavimo tudi natančne temelje. Na dno jame nasujemo gramoz, ki ima značilnost obstojnega materiala z ustreznimi frakcijami. Debelina nasutja gramoza je odvisna predvsem od dimenzij škarpe, vendar se v povprečju giblje med 10 do 20 centimetrov debeline materiala. Plast gramoza nato ustrezno utrdimo.

Faza betoniranja, postavljanja opažev in armatur

Na utrjeno in poravnano plast gramoza vgradimo betonsko nosilno podlago. Pred fazo betoniranja plasti in vlivanja betonske mešanice postavimo lesene opaže in po potrebi vgradimo armirano betonsko mrežo oziroma armaturo. Med seboj povezane armaturne palice iz rebrastega železa škarpi omogočijo dodatno stabilnost, saj ustvarjajo natezne napetosti. Betonsko mešanico nato vlijemo v pripravljene lesene opaže z armaturnimi konstrukti. Ko se vliti beton ustrezno utrdi, je pripravljen na naslednjo fazo in tedaj lahko nadaljujemo z gradnjo opornega zidu.

Drenaža in hidroizolacija

Ko je gradnja opornih zidov zaključena, tedaj sledi postopek drenaže s postavitvijo drenažnih cevi s filtrom. V zaledju opornega zidu namestimo odprtine v ustreznem razmiku in nato plastične cevi vstavimo v lesene opaže. Vgrajevanje drenažnih cevi je pomemben proces, saj po ceveh odteka voda v ponikalnico ali kanalizacijo. S tem preprečimo pritisk vode na oporni zid in morebitno spodkopavanje utrjene plasti in podlage. Če je škarpa obložena z dekorativnim kamnom, tedaj izvedemo tudi vgrajevanje hidroizolacije. Hidroizolacija pa preprečuje pronicanje vode skozi zemljo, zato je škarpa zaščitena pred nastankom korozije, rjavenja in ostalih poškodb.