Urejanje okolice hiše svojega doma je nekaj, za kar mora poskrbeti prav vsakdo. Urejena okolica namreč dopolnjuje videz doma, neurejena okolica pa lahko močno pokvari vtis o neki hiši. Ponavadi ob tem pomislimo na urejanje zelenice ali dreves okrog hiše. Vendar pri urejanju okolice hiše ne gre le za zasaditev zelenih površin in njihovo oskrbo. Gre za veliko več. Celoten okoliš mora biti urejen, poleg tega pa moramo poskrbeti tudi za uporaben vidik našega dvorišča.
Urejanje okolice hiše je proces, pri katerem veliko vlogo igrajo tudi materiali, ki jih namestimo na pohodnih površinah okrog objekta. Največkrat se na tem mestu odločamo med tlakovci in betonom, v nekaterih primerih pa se odločimo za travnate površine. Dejstvo je, da travnate površine ob močnem deževju postanejo spolzke, na njih pa se prične nabirati tudi blato. Omenjene gradnike je v primerjavi z asfaltom veliko enostavneje sanirati, pa tudi izgledajo nekoliko bolj urejeno, poleg tega pa so izjemno trpežni. Tudi pri ureditvi okolice pred hišo se velikokrat odločimo za tlakovce, saj nam le-ti omogočajo enostaven dostop do vhodnih vrat – sploh v deževnih dneh.
Pri polaganju tlakovcev okoli hiše moramo biti previdni tako pri izbiri enot kot tudi pri načinu polaganja. Želimo si namreč, da bi urejanje okolice hiše bilo trajno in da večjih del (med katera vsekakor sodi tudi polaganje tlakovcev) vsako leto ne bi bilo treba ponavljati.
Preden se začne tlakovanje okoli hiše, na želenem mestu izkopljemo jamo, ki v globino meri od 40 do 70 centimetrov. V jamo nasujemo zmrzlinsko obstojni drobljeni gramoz 0 – 32 milimetrov. Višina tega sloja je odvisna od strukture tal in vrste obremenitve. Pesek za polaganje povaljamo in utrdimo do ustrezne nosilnosti, obenem pa ne smemo pozabiti, da ga nanesemo pod minimalnim naklonom 2,5%, saj drugače voda ne bo mogla odteči. Da bi preprečili ponikanje ustvarjenega nasutja v zemljo, moramo poskrbeti tudi za drenažni sloj. Ta sloj sestavlja zmrzlinsko obstojni pesek z velikostjo zrn 4 – 8 milimetrov, debeline 3,5 centimetra. Drenažni sloj namestimo na drenažno folijo, ki smo jo namestili pred tem.
Polaganje tlakovcev se začne na vogalu. Če se le da v tistem, ki je pravokoten na glavno vhodno linijo. Priporočljivo je, da pričnemo polagati na tistem delu površine, ki je najnižja. Med posameznimi enotami moramo ohraniti tudi fuge. Ko smo poskrbeli za vse to, sledi še fugiranje. V fuge nasujemo suh fugirni pesek. Ko smo s tem končali, pometemo odvečno količino peska in tlakovce utrdimo še z vibracijsko ploščo. Pri tem je nujno, da uporabimo gumijast nastavek.
Tlakovanje okoli hiše je le ena izmed rešitev pri urejanju zunanje okolice doma, pogosta alternativa tej metodi pa je tudi polaganje najrazličnejših plošč. Materiali teh plošč so certificirani, zagotavljajo obstojnost, trpežnost, odpornost na sol, nizke temperature, zmrzovanje in obrus.
Plošče v okolici ustvarijo prijeten estetski videz, so udobne za hojo brez čevljev in zelo varne, saj preprečujejo zdrs, kadar so razmočene. Zmanjšujejo možnost vpijanja vode in drugih nečistoč, zato so tudi zelo lahka za vzdrževanje in čiščenje. Plošče so sestavljene iz dveh slojev, material, ki jih gradi, pa je visokokakovostni beton.
Najprej se za polaganje betonskih plošč pripravijo tla, ki predstavljajo osnovni temelj za plošče. Priprava zajema odstranjevanje zemlje, humusa, rastlinja in kamnov, nato pa se podlaga oziroma posteljica pripravi iz materialov z debelino med 20 in 50 centimetri, kar pa je odvisno od nosilnosti terena ter frekvenco nizkih temperatur. Nato je potrebno vgraditi vse inštalacijske napeljave, za preprečevanje morebitnega pogrezanja pa je potrebno podlago še potrebno zbiti in izravnati z valjem ter vibracijsko ploščo. Ta del postopka se imenuje groba priprava tal, fina priprava pa lahko le sledi, ko je prvi del postopka ustrezno dokončan.
Po grobi sledi fina priprava podlage, ki vključuje natančno označevanje površine z višinskimi letvami, v okvirje katerih se napnejo vrvice. S pomočjo teh je lažje izravnati enakomerno višino in linijo polaganja plošč. Nato se na posteljico položi drenažna folija za odtekanje vode in se nanjo nasuje med 3 in 5 centimetre višine peska z granulacijo od 2 do 8 milimetrov. Pesek se nato enakomerno razvleče po površini posteljice, kar storimo s pomočjo ravnih letev. Nosilna plast se nato pripravi tako, da je njen naklon najmanj 2,5% naklona končno položene plasti s ploščami.
Tretja in četrta faza sta zadnji, kot pri ostalih metodah pa se postopek polaganja betonskih plošč prične v vogalu utrjene plasti, od koder se delo nadaljuje v ravni liniji. Med ploščami je potrebno pustit med 3 in 5 milimetrov prostora, to pa je nujno zaradi morebitnega luščenja robov plošč. Pri vtisu v podlago in izravnavanju si pomagamo z gumijastim kladivom in napeto vrzvico, ko pa je postopek polaganja plošč zaključen, pa se reže zapolnijo s fugirno maso, v kateri je kremenčeva mivka. Za na konec pa je potrebno celotno površino pomesti in temeljito sprati z vodo.
Izbira je stvar osebnega okusa
Obe metodi urejanja okolice hiše sta zelo popularni, izbira pa je odvisna popolnoma od osebnih estetskih preferenc okolice. Pri izbiri pa je potrebno jemati poštev izgled ostalih delov okolice, hiše, arhitekture, barve, materialov in še marsičesa. Okolica hiše mora biti estetsko in funkcionalno skladna z drugimi elementi, saj se bodo tako prebivalci kot obiskovalci počutili prijetno. Seveda pa je pri omenjenih postopkih potrebno najeti kvalitetnega izvajalca gradbenih storitev, ki z dolgoletnimi in preverjenimi izkušnjami zagotovi izgled okolice hiše po najvišjih standardih. Le tako bodo vsi elementi okolice hiše izgledali urejeno, dovršeno in profesionalno.